Fitofarmacevtska sredstva
Kaj so fitofarmacevtska sredstva (FFS)
Fitofarmacevtska sredstva (FFS) oz. sredstva za varstvo rastlin so pripravki, ki se v kmetijstvu uporabljajo za varstvo rastlin in pridelkov pred povzročitelji bolezni, škodljivci (na primer škodljivimi žuželkami in polži) ter plevelom. Uporabljajo se tudi pri negi parkov in igrišč, v gozdarstvu ter vrtičkarstvu.
Prvi znani viri o uporabi FFS za zatiranje škodljivih organizmov so sumerski zapisi o uporabi žvepla za zatiranje pršic in žuželk iz 4500 p. n. št. Antični zapisi poročajo tudi o uporabi verskih in drugih obrednih običajev kakor tudi o uporabi kemijskih postopkov – predvsem dima za zatiranje škodljivih organizmov. Že v antiki so v ta namen uporabljali tudi bordojsko brozgo. V srednjem veku so uporabljali arzen, živo srebro in srebro, kasneje tudi izvlečke listov tobaka in piretrin. Do 1940 so bila v uporabi anorganska FFS kot npr. natrijev klorat, žveplova kislina, organska FFS naravnega izvora ter FFS kot stranski produkt pri proizvodnji plinskega olja: nitrofenol, klorofenol, naftalen, amonium sulfat, natrijev arzenat…Leto 1940 je prelomno leto za proizvodnjo sintetičnih FFS z odkritjem delovanja DDT, aldrina, dieldrina, kaptana, klordana, parationa in 2,4 D.
Uporaba FFS je bistveno pripomogla k višjim pridelkom in pridelavi kakovostne ter zdrave hrane. Izkoreninjena pa je bila tudi smrtna bolezen ergotizem. Glivične rastlinske bolezni in cvetni prah nekaterih plevelov povzročajo alergijske reakcije pri ljudeh, ki jih lahko z uporabo FFS preprečimo.
Do sredine 20 st. se ljudje niso ozirali na škodljive učinke pesticidov. Po letu 1960 pa so začela prihajati prva opozorila o pomenu pravilne uporabe FFS. Pomen varne in odgovorne rabe FFS je postalo ključno vodilo proizvajalcev FFS. Za izboljšanje varnosti vlagajo danes proizvajalci FFS veliko napora in denarja v vseh državah članicah. V Sloveniji smo tako v zadnjih 10 letih vzpostavili sistem ravnanja z odpadno embalažo in ostanki FFS. V okviru projekta »Iniciativa varne rabe FFS« osveščamo uporabnike o varnih postopkih ravnanja s FFS. V okviru projekta TOPPS vzpodbujamo postopke ravnanja s katerimi preprečujemo točkovno onesnaženje, površinsko razlivanje in zanašanje FFS.
Tudi postopek registracije FFS je sledil željam po varnosti FFS in njihovim vplivom na okolje in zdravje ljudi in je postajal čedalje zahtevnejši. Na ravni EU seje tako v zadnjih 25 letih število registriranih aktivnih snovi več kot prepolovilo. V EU je danes registriranih okoli 470 a.s , v Sloveniji le 230 a.s . Trend zmanjševanja števila registracij se nadaljuje predvsem na račun določanja lastnosti hormonskih motilcev, vplivov na čebele in neciljne organizme ter ostankov v pitni vodi.
Posebnost EU v primerjavi z drugimi deli sveta je v tem, da o registraciji aktivne snovi namesto stroke čedalje bolj odloča politična javnost. Izgube registracij FFS so na ta račun nepredvidljive.
Število novih aktivnih snovi, ki prihajajo na trg, ne sledi hitrosti izgube števila obstoječih snovi. Stroški razvoja nove a.s zanašajo cca. 280 mio €, razvoj pa traja več kot 11 let. Delež razvoja novih a.s. se je v EU v primerjavi z drugimi deli sveta v zadnjih 10 letih prepolovil. Razvoj in uvajanje bioloških FFS ne bo moglo nadomesti izpada sintetičnih FFS. Od cca 52 milijard €, kolikor je prodaja FFS na svetovnem trgu (od tega v članicah EU 9.6 milijard v 2015), je obseg prodaje bioloških FFS manj kot 4%. Ocenjujemo, da je prihodnost sintetičnih FFS negotova, kakor je tudi negotova prihodnost varstvo rastlin in zagotavljanje ustreznih količin hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo.
Zakaj potrebujemo FFS
FFS oziroma sredstva za varstvo rastlin varujejo gojene rastline pred boleznimi in škodljivci. Omogočajo nam dostop in pestro izbiro kakovostne in cenovno dostopne hrane iz vseh koncev sveta. Pričakujemo, da je hrana sveža, visoke kakovosti brez škodljivcev in bolezni oz. kakršnekoli okužbe. Prav tako pričakujemo, da nam je na voljo takrat, ko si jo zaželimo.
Če fitofarmacevtskih sredstev ne bi imeli bi zelo hitro opazili razliko v kakovosti hrane. Gojene rastline se namreč borijo npr. proti 30.000 vrstam raznih plevelov, 3000 vrstam nematod in 10000 škodljivim žuželk.
Učinkovito varstvo rastlin tako temelji ob upoštevanju vseh agronomskih ukrepov tudi na uporabi sredstev za varstvo rastlin. Z uporabo istih sredstev oz. sredstev, ki imajo isti način delovanja, nastopi odpornost (rezistenca) škodljivega organizma na to sredstvo. Zato mora biti izbor sredstev dovolj širok, da nam omogoča učinkovito varstvo rastlin. Raziskave in razvoj novih fitofarmacevtskih sredstev so nujne v boju proti pojavljajoči rezistenci na bolezni in škodljivce.
Zadostno in kakovostno oskrbo s hrano je nemogoče zagotoviti brez uporabe sredstev za varstvo rastlin.
ZDRAVA HRANA ZA VSE!
V razvitem svetu smo deležni velikih socialnih in ekonomskih sprememb zaradi razvoja modernega kmetijstva in s tem tudi uporabe sredstev za varstvo rastlin. Zaradi njih sta sveže sadje in zelenjava, ki ju nujno potrebujemo za preprečevanje srčno žilnih bolezni, raka, diabetesa.., dostopna vsem. Sodobno kmetijstvo je povzročilo revolucionarne družbene spremembe. Ljudje se v primerjavi s preteklostjo, ko so se celi dan morali posvečati pridelavi hrane, danes lahko posvečajo svojim raznovrstnim poklicem in dejavnostim.
Sredstva za varstvo rastlin omogočajo kmetom donosno kmetovanje, potrošnikom pa dostop do zdrave in cenovno sprejemljive in raznovrstne prehrane.
Površina zemlja je omejena in obdelovalne površine prav tako. Dodatno jih obremenjuje erozija in urbanizacija. Če želimo nahraniti rastočo svetovno populacijo imamo samo dve možnosti:
- povečati obdelovalne površine in s tem posledično zmanjšati naravne habitate
- z uporabo sodobne kmetijske tehnologije pridelati dovolj hrane na obstoječih obdelovalnih površinah.
Vpliv FFS na zdravje ljudi in živali
Sredstva za varstvo rastlin ali FFS se uporabljajo v kmetijstvu za zatiranje škodljivih organizmov. Med FFS sodijo
- insekticidi za zatiranje žuželk
- fungicidi za zatiranje glivičnih bolezni
- herbicidi za zatiranje plevelov
- akaricidi za zatiranje pršic itd.
Sredstva za varstvo rastlin so lahko kemijskega izvora, lahko pa so tudi snovi biološkega izvora. Tako biocidi kakor sredstva za varstvo rastlin nam omogočajo kakovostno, udobno in predvsem zdravo življenje. Znano je, da so lahko komarji, uši, podgane ali miši prenašalci nevarnih bolezni. Za njihovo zatiranje si uspešno pomagamo z biocidi. V kmetijstvu se uporabljajo tako v ekološki kakor v integrirani pridelavi.
Pogosto so to nevarne kemikalije in prav zato so FFS poleg zdravil najbolj preučene kemikalije. Pred pridobitvijo dovoljenja za uporabo gredo skozi dolgotrajni postopek razvoja in registracije, ki trajata v povprečju 11 let. V postopku se preuči njihov vpliv na zdravje ljudi in okolje. Natančno se določijo pogoji uporabe: čas, količina, klimatske razmere, vrsta tal, namen uporabe, osebna varovalna oprema uporabnika in postopki ravnanja v primeru nezgod, vplivi na rastline in neciljne organizme. Določi se tudi količina ostankov v hrani – količina, ki jo lahko zaužijemo dnevno skozi vse življenje brez tveganja za zdravje ljudi. To vrednost se zaradi varnosti pomnoži s faktorjem 100 in ta vrednost je maksimalno dovoljeno vrednost v hrani – t.i MRL. Pri določanju MRL je uveljavljen faktor varnosti 100. Standardi za določanje varnosti sredstev za varstvo rastlin so tako v EU najstrožji na svetu.
V Sloveniji in v EU se ostanki v hrani redno kontrolirajo. V zadnjih letih je bilo vzorcev, v katerih je bilo ugotovljeno preseganje, zgolj 0,1-0,2%. Največ vzorcev s preseženimi vrednostmi izvira iz tretjih držav.
Sredstva za varstvo rastlin kmetje nujno potrebujejo – tako v ekološki kakor tudi v integrirani pridelavi. Brez njih bi bili pridelki v povprečju najmanj 40% nižji. Ekonomski položaj kmetij bi bil močno ogrožen.
Sredstva za varstvo rastlin pa niso pomembna samo za pridelavo zadostnih količin hrane. Pomembna so za pridelavo zdravih pridelkov. Pridelki, predvsem sadje, vrtnine in žita, rasti in v skladišču ogrožajo patogene glive, ki so za zdravje ljudi in živali zelo nevarne. Nevidni izločki teh gliv -tako imenovani mikotoksini -so eni najmočnejših naravnih strupov, ki so lahko rakotvorni, zmanjšujejo odpornost, povzročajo prebavne motnje, so lahko strupeni za notranje organe in so lahko razvojno in reproduktivno toksični. Iz zgodovine je znana bolezen »Ogenj svetega Antona«, ki jo povzroča izloček glive rženega rožička. Zadnja velika epidemija te smrtne bolezni je bila leta 1927 v nekdanji Sovjetski zvezi, zadnji smrtni primeri pa so dokumentirani iz l. 1951.
Danes je znanih okoli 400 vrst različnih mikotoksinov. Najpomembnejši rodovi gliv, ki izločajo nevarne mikotoksine se nahajajo na sadju, vrtninah in žitih. To so glive iz rodov Aspergillus, Penicillium, Alternaria in Fusarium.
Najpomembnejši mikotoksini so: Aflatoksin, Ohratoksin, Patulin, Alternarijski toksini in toksini gliv iz skupine Fusarium. Vsem pridelovalcem so dobro znane bolezni kot so: zelena gniloba sadja, zelena gniloba čebule, cela vrsta bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Alternaria (pegavosti cele vrste vrtnin , še posebej pa alterarijska pegavost paradižnika). Posebej pozorno se spremljajo ostanki toksinov gliv Fusarium, ki napadajo žita in koruzo med celotno rastjo, še posebej v naših klimatskih razmerah. Žito oz. moka, ki presega dovoljene vrednosti teh toksinov, za prehrano ljudi in krmo živalim ni dovoljena, saj povzroča prebavne motnje in resno ogroža zdravje ljudi in živali.
Varstvo rastlin in s tem uporaba sredstev za varstvo rastlin ne služi samo zagotavljanju optimalnih količin kmetijskih pridelkov in s tem zagotavljanju ekonomsko upravičene pridelave. Vloga varstva rastlin je tudi v zagotavljanju zdravih pridelkov, ki jih ljudje in živali lahko uživajo brez tveganja za nastanek težkih, neozdravljivih bolezni.
Pravilna uporaba FFS
Varovanje uporabnika fitofarmacevtskih sredstev
Varovanje voda
Pozor – nelegalna in ponarejena fitofarmacevtska sredstva